Nekatere štipendije pri nas lahko prejemamo sočasno, vendar med njimi nista državna iz Zoisova. Študentska in Dijaška organizacija Slovenije zato pozivata ministrstvo k možnosti sočasnega prejemanja državne štipendije z vsemi ostalimi, tudi Zoisovo.
Vir slike: Unsplash
Hkratno prejemanje določenih štipendij je pri nas že omogočeno
Zakonodaja, ki ureja dodeljevanje štipendij, se pri večini štipendij “drži” pravila, da štipendije, ki imajo različne namene, dijak ali študent lahko prejema hkrati. Takšna je na primer kadrovska - izključuje se le s štipendijo za deficitarne poklice. Čeprav ju prejemamo iz različnih virov, sta namreč obe namenjeni istemu cilju; pridobitvi zaposlenih na poklicnih področjih, kjer jih delodajalci potrebujejo. Podobno tudi štipendija Ad futura, ki je namenjena izobraževanju v tujini, ni omejitev za prejemanje nobene štipendije. Zakaj torej problem nastane pri “kombiniranju” Zoisove in državne štipendije?
Namen Zoisove štipendije se razlikuje od državne
Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom iz socialno ogroženih družin, da jih podpre pri lažjem premagovanju finančnih izzivov ter s tem večjo možnostjo uspešnega šolanja. Zoisova pa se dodeljuje za posebne dosežke in “ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti” (vir: ŠOS) .
Kaj torej trenutna ureditev po mnenju ŠOS in DOS sporoča socialno ogroženim nadarjenim dijakom?
Če sta torej namena popolnoma različna, kako se utemeljuje dejstvo, da nadarjen dijak ali študent, ki bi tekom formalnega šolanja lahko dosegal nadpovprečne rezultate, in ki prihaja iz socialno ogrožene družine, ne more dobiti obeh? Čeprav sta si štipendiji podobni po višini dodatkov za bivanje in prejemnike s posebnimi potrebami - prvi znaša dobrih 80, drugi pa dobrih 50 evrov - pa je dodatek za uspeh za dijake z državno štipendijo od dobrih 17 do slabih 41 evrov. Zoisova štipendija je v primerjavi s tem dodatkom znatno višja. Kot še navaja poziv Dijaške in Študentske organizacije Slovenije se zdi, kot da socialno ogrožen nadarjen dijak ali študent lahko dobi pomoč, ker je reven ali pa se ga spodbudi, ker je delaven. Oboje pač ne gre. Do sedaj še ni bilo podane argumentacije, ki bi prepričala v nasprotno. Zato ŠOS in DOS pozivata, da se Zakon o štipendiranju prilagodi na način, ki bi to omogočil.
Comments