‘Izobrazba nam zmrzuje’ ali ESU resolucija na temo študentske revščine je ob letošnjem dnevu študentov, ki ga vsako leto obeležujemo 17. novembra, ponovno izpostavila eno najbolj perečih problematik evropskih študentov.
Vir slike: Unsplash
Inflacija, ki je v zadnjem obdobju prizadela ves evropski prostor, v povprečju pomeni 20 % zvišanje cen, na energetskem področju kar 40 %. Kako se bomo študentje greli to zimo, je vprašanje, ki ga ESU (orig. European Students’ Union ali v prevodu Evropska študentska organizacija) postavlja v osrčje resolucije ob dnevu študentov.
Globalni vplivi poslabšujejo ekonomsko situacijo evropskih študentov
Opozarjanje na finančno nestabilne življenjske pogoje študentov in študentk v EU je že stalnica, saj ni videti, da bi sistemi problematiko jemali resno. Kriza med študenti se je v zadnjih letih zaradi posledic ukrepov ob pandemiji kovidne bolezni, ki ji je sledila še rusko-ukrajinska vojna, dodatno poglablja. Študentje z vidika ekonomske situacije sodijo med ene najranljivejših skupin, resolucija poroča celo o t. i. “študentski revščini”. Ponekod je celo tako hudo, da se morajo študenti “odločati med ogrevanjem, prehrano ali tem, da opustijo sam študij” (prevod prirejen po viru).
Kako so ukrepali odgovorni in kako bi morali?
Na nivoju Evropske unije je ESU prepoznala kar nekaj ukrepov. Tokrat se resolucija osredotoča predvsem na energetsko krizo, ki študente najbolj prizadene z vidika ogrevanja. Mednje med drugimi sodijo:
Komisija je članicam že predložila navodila, s katerim bi lahko zmanjšale porabo energije.
Svet je podal regulacije, s katerimi se prostovoljno zniža 10 % porabe elektrike bruto, obvezno pa vsaj 5 % v času največjih obremenitev omrežja.
Obvezni začasni solidarnostni prispevek podjetij, ki ukvarjajo z gorivi, kot so nafta, zemeljski plin, premog itd., ki naj v tem obdobju presežke energije namenjajo za podporo proizvodnje in distribucije odjemalcem električne energije.
Čeprav so telesa EU s tem pokazala interes podpore državljanom članic in na nek način pričela ukrepati proti energetski krizi, pa ni nobenega konkretnega ukrepa, ki bi pomagal prav študentom. Sredstva EU bi se po mnenju ESU morala prestrukturirati na način, da se jih del nameni subvencijam ali finančno pomočjo študentom v drugi obliki.
V Sloveniji smo v odgovor na draginjo zaradi zadnje energetske krize že sprejeli nov Zakon, ki smo vam ga predstavili v enem prejšnjih prispevkov. ESU pa pričakuje spremembe na nivoju cele Unije. Tudi mi upamo, da nam "izobrazba ne zmrzne" in da študij ostane naša pravica, ne pa postane luksuzna dobrina privilegiranih.
Comments