Slovenski ponudnik telekomunikacijskih omrežij je na več lokacijah v Ljubljani ter v Mariboru vzpostavil testno okolje IoT na novi tehnologiji, primernejši za tovrstno komunikacijo. Trenutno se tam v sodelovanju s FRI UL in FERI UM testirajo širše družbeno pomembni projekti, na primer e-mobilnost, e-zdravje, pametne tovarne, mesta in hiše. Ko bo torej nastopil čas, da popolnoma preklopimo na novodobne tehnologije, imamo Slovenci dobro možnost, da bomo na to popolnoma pripravljeni.
Kaj je IoT in kaj je njegov namen?
Ste se kdaj vprašali, kaj ta IoT sploh je? Okej, če rečemo drugače … ste že slišali za internet stvari? Ne, ne gre zgolj za tiste najbolj sofisticirane robote, ki izgledajo kot ljudje, ampak enostavno za pripomočke, orodja, naprave itd., ki lahko oddajajo in sprejemajo informacije, torej na nek način komunicirajo med seboj ali pa s človekom. Poleg tega pa je dodana vrednost teh stvari, ki so v tovrstno omrežje povezane, da preko senzorjev tudi sprejemajo in beležijo podatke iz okolja, jih analizirajo ter se učijo.
Namen takšnih omrežij, v katerih se naprave povezujejo med seboj, da komunicirajo in opravljajo razne bolj ali manj enostavne operacije glede na izmenjana sporočila, je avtomatizacija, optimizacija in poenostavitev življenja na splošno. Podobno kot večina izumov skozi zgodovino človeštva. Ljudje bi torej samo še preverjali, ali vse poteka, kot je treba, ali katera od “mašin” ne opravlja svojega dela in jo je treba zato malce “pošraufati” oziroma ji omogočiti ustrezne omrežne pogoje.
Prihodnost, ki so jo naši starši v mladih letih gledali le v znanstvenofantastičnih filmih
Sliši se precej grozljivo, kajne? A vendar je to naša prihodnost. Pametne hiše so praktično že naš vsakdan, prav tako pametna vozila ali pametna skladišča. Seveda pa vsaka novost s seboj prinese tudi strahove. Pobirali se bodo podatki - kam bodo šli? Kaj če se eni taki pametni reči “utrga”? Ali pa ima enostavno napako v programu in povzroči kakšno hujšo nesrečo? Ali tveganih faktorjev pri vseh teh povezavah, omrežjih, konektorjih, senzorjih, algoritmih res ni preveč, da bi jih nadzirali?
Razvijalci pa prav toliko kot o nadzoru razmišljajo primarno tudi o sami vzpostavitvi ter predvsem stabilnosti delovanja omrežij, ki bi zadostila dovolj veliko kapaciteto in enostavno izmenjavo podatkov med čim več stvarmi. Zato so se tudi pri nas postavila prva testna okolja za IoT, ki temeljijo na tehnologiji Narrowband-IoT, ki lahko “prenese” do 50.000 naprav na eni celici omrežja.
Preizkušanje projektov že poteka
Kot smo omenili v uvodu, en od naših ponudnikov TK storitev že testira omrežje z IoT projekti, ki so naša realna prihodnost. Kdaj bomo preklopili na tehnologijo IoT in razmišljanje prepustili rečem, je samo še vprašanje časa. Če imate tudi vi kakšno idejo, ki bi jo želeli preizkusiti, naj dodamo še, da lahko razvojna podjetja, izobraževalno-raziskovalne institucije in drugi zainteresirani omrežje testirajo na treh lokacijah v Ljubljani ter na eni v Mariboru.
コメント