Mednarodna mobilnost je med študenti pogosta praksa. Tudi pri nas lahko študij opravljajo tuji študenti, ki so v študijske programe lahko vpisani redno, vendar pa jih na poti do te možnosti čakajo druge prepreke. Kako jih je še otežil nov Zakon o tujcih, piše tudi ŠOS.
Vir: Pixabay
ŠOS je dober teden nazaj objavil, da se študentje iz tujine nanje obračajo, saj jih je, kot pravijo “prizadela sprememba zakona o tujcih (ZTuj-2F) iz marca letošnjega leta”. Pogoj za bivanje v Sloveniji v času študija je med drugimi tudi dovoljenje za začasno bivališče zaradi študija. Zaostreni pogoji za njegovo pridobitev pa za študente iz tujine predstavlja velik zalogaj.
Tuj/-a študent/-ka za bivanje na svojem tekočem računu potrebujete slabih 5000 evrov
Garantno pismo skrbnikov, da bodo za študenta zagotavljali sredstva za preživljanje, od marca 2021, ko je v veljavo stopila sprememba Zakona o tujcih, ni več dovolj. Vsak tuj študent, ki bi rad pridobil dovoljenje za prebivanje, mora po novem imeti na svojem tekočem računu zagotovljena sredstva za eno leto bivanja v Sloveniji. To pomeni 12 krat 402,18 evra; torej gre za višino minimalnega dohodka RS, ki velja od 1. avgusta 2019. Namesto tega zneska lahko študent zadosten prihodek za preživljanje dokazuje tudi s sredstvi, ki si jih lahko zagotavlja sam. Več o relevantnih virih sredstev za preživljanja za pridobitev dovoljenja za začasno prebivališče za namene študija si lahko ogledate v samem Zakonu.
ŠOS kritična do spremembe
Z vidika strategije internacionalizacije slovenskega visokega šolstva takšna omejitev predstavlja problem zaradi zmanjšanja števila tujih študentov pri nas. Država naj bi si prizadevala pridobiti čim več tujih študentov, katerih delež je trenutno približno 10 odstotkov vseh študentov pri nas, saj s tem dviguje kakovost izobraževalnega sistema. A s tem ko otežuje pogoje za pridobitev dovoljenja za bivanje, deluje ravno nasprotno, so kritični na ŠOS.
Sam predlog te spremembe naj tudi ne bi zajemal utemeljitve, ŠOS pa poudarja, da iz informacij, ki so na voljo, ni mogoče ugotoviti, ali so študentje iz tujine bolj nesamostojni kot domači, ki na računu ne potrebujejo enakega zneska v smislu zagotovila, da lahko študirajo. Zanje sicer veljajo iste pravice kot za domače študente, kar se tiče socialnih transferjev; subvencionirana prehrana, bivanje, možnost opravljanja študentskega dela. Po mnenju ŠOS torej “dokazov o tem, da bi bili tuji študenti, v primerjavi s slovenskimi, bolj odvisni od socialnih transferjev, ni.” (ŠOS, 2021)
Comments