Včeraj, 17. novembra, smo praznovali dan študentov. Sistem študija v Sloveniji deluje v smer dostopnosti za vse, ki bi radi dosegli visokošolsko stopnjo izobrazbe, a kljub temu so socialne razlike med študenti še vedno prisotne. Nanje opozarjata ŠOS in Zavod Nefiks, kot poroča STA.
Vir slike: Unsplash
Mednarodni dan študentov ima simboličen pomen za boj za pravice študentov po vsem svetu. Naš socialni sistem deluje v podporo študentom v obliki različnih subvencij, predvsem pa v omogočanju brezplačnega izobraževanja v okviru pogojev izpolnjevanja obveznosti ter do določene stopnje izobrazbe v javnih in koncesioniranih zavodih. Študij bi moral prinašati enake možnosti in dostop do kakovostnih delovnih mest z ustreznim plačilom. A vendar že v prvi vrsti obstajajo velike razlike med študenti, ki so dobro preskrbljeni in tistimi z manj sreče. Te razlike dodatno poglablja prav šibka socialna podpora v obliki prenizkih državnih štipendij, pravijo na ŠOS. Prav tako se razkorak kaže med izobraževalnimi programi ter potrebami gospodarstva, še dodaja zavod Nefiks.
Ko je “študij ali služba” vprašanje preživetja
Brezplačen študij pri nas ne pomeni nujno, da si ga lahko privoščijo vsi, opozarja Študentska organizacija. Nekateri študenti so zaradi lastne ali družinske socialne stiske že pred pragom študijskih let pretehtati, ali najti zaposlitev in čim prej prispevati v domač proračun, da bi obdržali vzdržen standard ali izbrati študij in pričetek rednega pridobivanja dohodkov zamakniti za nekaj let. Še bolj neugodna je situacija, ko študij izberejo, a morajo potem poleg študija še delati preko napotnic ali drugače pridobiti sredstva, morda študij celo prekiniti. Po mnenju ŠOS-a premajhna spodbuda v obliki socialnih transferjev, sploh prenizke državne štipendije, lahko odločilno vpliva na razvoj slovenske družbe. Ob dnevu študentov zato pozivajo k investiciji v mlade.
Kaj pa ko študij končamo in službe ni?
Na razkorak med gospodarstvom in javno financiranim izobraževalnim sistemom opozarja zavod Nefiks. Zahteve sodobnih delovnih mest so preslabo usklajene s formalno pridobljenim znanjem na javnih in koncesioniranih programih. Posledica, ki jo zaznavamo v vsej EU, pa je visoka stopnja izobraženosti mladih, ki se ne ujema s poklicem oziroma zahtevami delovnega mesta.
Mi dodajamo še misel, če je rešitev res v zasebnih fakultetah, ki v zadnjih letih vznikajo kot gobe po dežju ali bi bilo bolje javni visokošolski izobraževalni sistem uskladiti in povezati z gospodarstvom. Kaj pa ti meniš?
Vira:
Σχόλια