Kako enostavno je dajati brezpredmetne nasvete ljudem v stiski, verjetno vemo vsi že od trenutka lastnih prvih zavednih medčloveških interakcij. Kako enostavno je z nasveti dandanes zaslužiti znatne denarce preko interneta, pa si verjetno niti ne predstavljamo, dokler se ne soočimo s številkami in, nenazadnje, družbenimi posledicami vpliva samooklicanih strokovnjakov.
Vir slike: Unsplash
Coachi, svetovalci, guruji in drugi spletni navdihovalci za boljše, uspešnejše in srečnejše življenje že več kot desetletje širijo svoja polja teorij samopomoči in žanjejo zajetne zneske plačil dobrovernih sledilcev njihovih kultov. Leta 2022 se je v industriji samopomoči “obrnilo” 13,2 milijard dolarjev. Gre za eno najhitreje rastočih branž, ki polni družbene komunikacijske kanale in vpliva na naše dojemanje samih sebe in sveta v korist lastnega zaslužka, zadnjih deset let s kar 20-odstotno rastjo.
Zakaj je industrija samopomoči družbeno problematična?
Tudi če podjetnežem, ki (verjetno mnogi tudi v dobri veri) služijo na zavajanju ljudi v odličnejše življenje, njihove dobičke privoščimo - konec koncev so neumni tisti, ki jim denar dajejo, bi kdo rekel - pa je dejstvo, da takšne prakse na družbenem nivoju prinašajo več škode kot koristi. Zakaj? Poglejmo si nekaj potencialnih problemov:
Pristop k mentalnemu zdravju, ki en recept prodaja množicam, ne more biti uspešen. Če torej namesto pogovora s pravim strokovnjakom raje preberete knjigo, napisano, da se proda milijonom, ne boste dobili nič specifično povezanega z vašim stanjem ali problemom. Res se vam bo tako zdelo, a vendar učinka statistično gledano zelo verjetno ne bo. V najboljšem primeru boste dobili občutek, da življenje premalo poenostavljate in da je pravzaprav vse super. Temu rečemo tudi toksična pozitivnost.
Ogledovanje videov, branje knjig in poslušanje avdioposnetkov, ki nam predavajo o samopomoči bo morda celo zamotilo našo pozornost do te mere, da pravih težav sploh ne bomo naslovili. Te se bodo še naprej “kuhale” v nas iz izražale skozi naša nezavedna ravnanja.
Prodajalci samopomoči ne ustvarijo zgolj potrebe po boljšem življenju, temveč ustvarjajo odvisnike, ki bodo vedno potrebovali njihove nasvete in napotke. Naši “gradnji samih sebe” ne bo konca in z veseljem bomo zapravili svoj čas in denar za nove knjige, predstavitve in druge vsebine, namesto da bi se posvetili tistim aktivnostim, ki nam dejansko izpolnjujejo življenje (Forbes, 2022).
Kaj je res vsa samopomoč slaba?
Seveda to ni res. Mnoge teorije in doktrine so same po sebi dokazano učinkovite, ne glede na avtorja, ki za njimi stoji. Običajno niso “spakirane” v celofan enostavnosti in pentljo navdušenja, temveč boste v njih našli resnice, ki bodo verjetno na začetku malo grenko-kisle ter napotke, ki bodo precej naporni za praktično izvedbo. A vendar prav te lahko takrat, kadar jih pravilno odberemo, najbolj pomagajo pri izboljšanju naših situacij.
Študentje imamo vedno koga, na kogar se v stiski lahko obrnemo
Vseeno pa je v primeru težjih občutij in čustvenih stanj bolje za nasvet vprašati nekoga z izkušnjami na tem področju. Čeprav je v dobi zaslonov in 5G interneta ta ideja verjetno malo odmaknjena, ne bi nikoli smeli pozabiti, da nam v stiski ni potrebno ostati sami. Vedno lahko najdemo nekoga, ki nam bo pomagal malo razbliniti meglo trenutnega stanja in poiskati pot v smer bolj prijetnega psihološkega stanja. V stiski zato ne posegajmo po alternativi, ampak se raje obrnimo na eno od psiholoških svetovalnic za študente:
Psihološka svetovalnica FF UL (za študente UL)
Psihološka svetovalnica ŠOUM (za študente UM)
Comments