Osamljenost, ki jo prinaša sodobna družbena ureditev zahodnega sveta, se je tako razbohotila, da je predmet premnogih analiz. Ena takih je v Veliki Britaniji pokazala, da s(m)o najbolj osamljeni prav mladi. A vendar se nam ne zdi nujno, da je z osamljenostjo nekaj narobe, čeprav o tem, kako škodljiva je, pričajo številni psihološki nasveti. Kdo ima torej prav? No, če sploh lahko odgovorimo na to vprašanje …
Ste počutite osamljene? To ni nič takšnega, pravijo raziskave (Cigna, 2018). Pa to ni le ameriški problem - čeprav ga morda tam raziskujejo največ - britanska raziskava je pokazala, da smo med najbolj ogroženimi prav mladi, ki se počutimo celo bolj osamljene od najstarejših, za katere bi upravičeno predvidevali, da so najboj ranljiva skupina na tem področju (BBC, 2018).
Kaj pa ti? Kakšne vrste osamljenost te spremlja - če sploh?
Osamljenost lahko pripišemo različnim izvorom in jo glede na njih tudi natančneje opredelimo. Lahko jo prinese nova življenjska situacija - menjava okolja, izobraževalne institucije (prehod iz srednje šole na fakulteto). Samskost, ki so nam jo kot problematično vcepili že v mladih letih (!). Osamljeni smo lahko celo zato, ker nimamo hišnega ljubljenčka ali ker naši prijatelji niso vredni zaupanja. Ali pa se sicer do nas vedejo zelo prijateljsko, vendar vseeno niso dovolj odprti za naše občutke, da bi z njimi navezali pristen stik (Psychology Today, 2017).
Škodljive posledice osamljenosti za zdravje
Zanimivo je, da osamljenost ne predstavlja nekaj slabega prav vsakomur med nami. A vseeno statistika z osamljenostjo povezuje kar nekaj zdravstvenih težav in bolezni. Ogroženost za srčne težave (tiste medicinske v dobesednem pomenu besede, ne ljubezenske) zaradi osamljenosti uvršča pred telesno ne-aktivnostjo in takoj za kajenje. Povečuje tudi naš občutek stresne ogroženosti. Obkroženost s soljudmi nam prinaša varnost in če se znajdemo sami, imamo več možnosti, da se v stresni situaciji odzovemo z “begom ali bojem”, ki nam podre fiziološko ravnovesje v telesu (Harvard University, 2018).
Negativen stres pa je res lahko precej škodljiv - več na to temo še kdaj drugič ...
Je komuniciranje osamljenosti le še en način, da trgovci prodajo več?
Če na porast vsesplošne komunikacije osamljenosti skozi množična občila pogledamo malo kritično, se je smiselno vprašati, ali ni negativizacija osamljenosti le družben konstrukt, ki nas sili kupiti več. Poglejmo na primer samo Independent (2019). Prispevki na temo osamljenosti se kar kopičijo - od objav na temo praznične osamljenosti, do tega, kako jo premagati z robotom ali z družbeno koristnim delom … zraven pa še kup oglasov na podobne tematike. Sigurno razlog za kritičen dvom.
In seveda ta ni edini. Logično je tudi pomisliti: “Kaj pa če nam paše biti sami?” Morda še ena tema za naslednji prispevek o stigmatizaciji osamljenosti … kmalu! ;)
Comments