Mednarodna raziskava o vplivu tematike COVID-19 na spremljanje različnih vrst medijev kaže, da smo predstavniki generacije Z, v katero po starosti sodi večino rednih študentov, pričeli več posegati po vizualnih spletnih vsebinah. Malo starejši, milenijci, pa smo poleg tega začeli tudi malo več brati. Te zanima še več? Le nadaljuj ...
Vir slike: Unsplash
Številke rade pritegnejo pozornost. Tako so videti neomajne in zanesljive, da se jih poslužujejo mnogi raziskovalci, celo v družboslovju je kvantifikacijska težnja prisotna že od časov razvoja družbene znanosti. V ZDA in VB je raziskava med 4000 ljudmi, starosti od 14 do 64 let, pokazala zanimive rezultate o spremembi v konzumaciji medijev v času poročanja o virusu. (Jones, 2020). Čisto možno, da rezultati držijo tudi za nas ...
Trendi spremljanja medijev v času epidemije
Mediji predstavljajo velik del našega življenja, še posebej sedaj, ko smo večinoma prepuščeni štirim stenam in lahko realnosti pobegnemo za zaslonom ali s slušalkami. Kaj se je v medijski konzumaciji spremenilo, odkar je bila razglašena pandemija in kako to vpliva na ljudi?
Raziskava med 4000 posamezniki iz ZDA in VB je pokazala zanimive rezultate. Najbolj se je medijska konzumacija po največ kanalih (vključujoč različne spletne medije, TV, radio …) povečala med milenijci. Gre za ljudi, stare med 24 in 37 let, ki se posvečajo družinam in karieri in imajo verjetno sicer res premalo časa za spremljanje medijev. Sedaj, ko morajo biti doma, pa bodo verjetno “spravili not”, kar so zamudili. Tesno jim sledijo generacija Z (med 16 in 23 let) z ogromnim porastom ogleda spletnih videov ter generacija X (od 38 do 56 let), ki je med epidemijo pričela več posegati po TV oddajah. Slednje velja tudi za “Boomer” generacijo (od 57 do 64 let).
Najmanj se je okrepilo branje tiskovin; časopisov, revij … samo milenijci so svojo potrošnjo teh medijev povečali na skoraj 20 odstotkov, vsi drugi so ostali po 10. Knjige pa so v tem času kar malo bolj popularne kot sicer. Celo najmlajša generacija po njih poseže v 18 odstotkih bolj pogosto kot sicer, milenijci v 20, Z-jevci 21 in najstarejša vključena skupina v borih 13 %. Milenijci in generacija Z so pričeli bolj posegati tudi po spletnem časopisju, medtem ko se je največ odgovorov tistih, ki spremembe v spremljanju medijev niso opazili, med najstarejšo generacijo (Jones, 2020).
Mediji vplivajo na naše počutje
Res je, strokovnjaki pravijo, da mediji vplivajo na nas. Celo tako, da lahko vzbudijo strah, ki presega realno ogroženost našega zdravja v teh dneh. Situacija je resna, a vendar posledice, kot je zavzemanje nasprotnih si taborov na družbenih omrežjih, črvički očitkov, če ne celo groženj in splošno širjenje strahu v takšnih trenutkih še kako pridejo na svoj račun. Strokovnjaki pravijo, da učinek lahko omilimo, če vsebine dobro izbiramo in svoj čas pred zaslonom omejimo. Morda pričnemo celo kakšen bolj pozitiven trend, ki malo olajša napetost. Mi, na primer, se radi kdaj tudi pošalimo, kar itak opazite na našem FB. Te dni humor pride še kako prav pri premagovanju stiske, ki jo vzbujajo razna medijska poročanja in ugibanja, kaj se nam dogaja in kaj še bo …
Se prepoznaš v prej navedeni statistiki? In, kar je še pomembneje, kako se pa ti spopadaš s slabimi novicami te dni?
Comentarios