Kam greš pa ti na izmenjavo? - Eno najbolj perečih vprašanj študijskih let, dostikrat skoraj pomembnejše od vprašanja, o čem bomo pisali v diplomi. Iti v tujino in biti pripravljeni na mednarodno sodelovanje, ko zaključimo izobraževanje na fakulteti, sta bistveni vrlini, ki hitro razširita možnost gradnje uspešne kariere. Zato se mnogi kar čez palec odločajo, kam in se sploh ne vprašajo, zakaj - mi pa vas želimo z opisom možnosti študentske mobilnosti prepričati, da je tudi ta del študija potrebno dobro pretehtati in odločitev sprejeti premišljeno.
Oglejmo si torej glavne programe, namenjene mobilnosti študentov, ki so nam na voljo. Izbrali smo namreč tiste, ki jih priporoča tudi ŠOS in so med študenti najbolj poznani.
Programi Erasmus
So najbolj razširjeni in se jih udeleži največ študentov pri nas. Najbolj znani so programi študija in prakse v tujini, ki morajo trajati vsaj 3 mesece in se nanje odpravijo študentje povezanih fakultet. Tam študentje opravljamo študijske obveznosti, kot bi jih sicer doma, za to pa dobimo t. i. dotacijo, ki pokriva del stroškov bivanja v tujini.
Rok za prijavo za prihodnje študijsko leto je običajno marca, razpis svoje fakultete pa pričakujmo že prej. Vsaka fakulteta po svoje izbira kandidate, pa tudi po svoje določa, kateri izpite se kandidatom priznajo in katerim ne. Ponekod predmete potrdi kar koordinator, ki vsebino uskladi s profesorji, drugod moramo sami dokazovati primernost opravljenih obveznosti v tujini za priznanje izpitov doma. Dobro je vedeti tudi, da je za študente iz socialno šibkejših družin na voljo tudi dodatna pomoč.
CEEPUS
Program povezuje naslednje države: Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo, Madžarska, Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija. Gre torej za osrednje-vzhodno skupnost, ki organizira mreže mednarodnih akademskih priložnosti za mlade. Povezovanje v takšne mreže udeležencem programov nudi štipendjo, namestitev, zdravstveno varstvo ter oprostitev šolnine. Poleg tega pa za razliko od Erasmusa, obdobje, ki ga študent prebije na eni od partneric, zagotovo priznava tudi doma, saj so programi tudi ustrezno povezani med seboj. Edino, česar ne pokriva, so potni stroški.
Štipendije in bilateralni sporazumi
Mnoge države, univerze in njihove članice se povezujejo na mednarodni ravni tudi na način, da omogočajo štipendije za tuje študente. Pri nas je med najbolj znanimi Ad futura, ki jo predstavlja tudi Javni štipendijski sklad.
Ostale priložnosti za mobilnost, ki smo vam jih že predstavili:
Commentaires