top of page

Iti ali ne iti na izmenjavo je še ena od koronskih dilem

Letošnje pomladne situacije si verjetno ni predstavljal nihče, ki se je prijavil na izmenjavo ravno v času, ko so države zapirale meje, mesta, vzpostavljale karantene in se je vsem življenje obrnilo na glavo. Kako so zaprtje v študentsko sobo, opravljanje študijskih obveznosti na daljavo in stalnem nošenju mask preživeli letošnji ‘erasmovci’, si preberite v nadaljevanju.

Vir slike: Unsplash

Poznate koga, ki se je odpravil na izmenjavo, nato pa v času, ko bi moral spoznavati kulturo, obiskati različne kraje in se seznanjati z lokalnimi običaji, obtičal v svoji študentski sobi in opravljal študijske obveznosti? Tudi če ne, so to izkušnjo doživeli mnogi študentje, profesorji in drugi udeleženci v mednarodnih programi Erasmus.

Če se tudi sami odločate za odhod, a se bojite, kaj se bo zgodilo, če bodo zaprli meje vaše države gostiteljice ter vaš študijski program spremenili v virtualnega, vam bodo morda prav prišle nekatere izkušnje letošnjih udeležencev.

Kaj so povedali letošnji pomladni “erasmovci”

Majska raziskava Evropske komisije pravi, da je 25 % “erasmovcev” le malo, če sploh občutilo posledice Covida. Vsi ostali pa so ali nadaljevali študij, prakso oziroma druge aktivnosti z upoštevanjem ukrepov, jih premaknili ali popolnoma odpovedali. Med tistimi, ki so posledice epidemije občutili, se jih je v matične države vrnilo tri četrtine, od tistih, ki so izobraževanje nadaljevali na daljavo, pa polovica. Več kot pol tistih, ki so ostali, so to želeli sami, nekatere je to prosila matična fakulteta, kar nekaj pa jih je navedlo, da bi imeli z vrnitvijo težave.

Čeprav je bilo po mnenju skoraj treh četrtin udeležencev izobraževanje na daljavo kakovostno izvedeno, je večina pogrešala osebni stik in fizični dostop do knjižnic in drugih za študij potrebnih prostorov. Prav tako bi naj dobro delovali podporni sistemi gostiteljskih in matičnih organizacij ter drugih vključenih institucij. Nekateri udeleženci programov Erasmus+ naj bi zaradi posledic Covida pričakovali tudi dodatno finančno podporo, medtem ko so v času izvajanja ankete nekateri še čakali polno izplačilo (ki je običajno vezano na zaključek oz. izvedbo programa). Več informacij si lahko ogledate v poročilu.

Na zvezi Škis so o letošnji pomladni Erasmus izkušnji povprašali tri slovenske študentke, ki so se odpravile na Poljsko, Češko in v Francijo. Kljub omejitvam gibanja so vse svojo izkušnjo opisale kot pozitivno, skrbi in stisko so povzročale samo karantene oziroma neomogočena vrnitev domov. Vendar so dekleta tudi to prestala in, kot pravijo sama, še utrdila svojo samostojnost po eni in vezi z domačimi po drugi strani. Je pa res, da so potovanja in raziskovanja tuje države, ki so običajno en od glavnih razlogov za izmenjavo, tokrat bila vsaj v najbolj rizičnem času praktično onemogočena.

Comments


bottom of page