Prejšnji teden se je iztekel rok za prijavo v študentske domove ali subvencionirana bivališča pri zasebnikih. Mnogi se za to možnost niso prijavili, saj želijo najti drugo obliko začasne nastanitve v kraju študija. Kaj so stvari, na katere morajo biti pri tem pozorni in kako se iskanja stanovanja sploh lotimo?
Medtem ko so študentje, ki so se odločili za subvencionirano bivanje, nekaterih pravno-formalnih tozadevnih skrbi odrešeni, drugi, ki pogojev za takšno obliko začasnega bivališča niso izpolnili, morajo biti pozorni na kar nekaj zadev, ki lahko vplivajo na kakovost bivanja.
Cimri ali ne in kaj si sploh lahko privoščim?
Najprej si postavimo vprašanje, če si družbo v stanovanju želimo. Takoj za tem pa moramo resno preveriti, kaj naše želje pomenijo za naš žep. Si lastno stanovanje sploh lahko privoščimo? Kaj pa lastno sobo? No, če nič drugega, lahko stanovanje iščemo skupaj s kolegi in tako vsaj vemo, s kom bomo začasno bivališče delili.
Najbolje je, da kar odmerimo mesečni znesek, ki smo ga pripravljeni zapraviti za bivanje v kraju študija. Tako bomo najlažje omejili svoja iskanja. Običajno je študentski žep bolj plitek, zato je pričakovati, da bo študent brez subvencije na mesec za bivanje odštel okrog 150-200 evrov mesečne najemnine in stroškov, če stanuje v vsaj 2-sobnem stanovanju v dvoposteljni sobi, če ima srečo, za to ceno morda dobi celo enoposteljno.
Cene se lahko dvignejo tudi na 250 ali celo 300 evrov, saj znesek med drugim tako zelo niha tudi zato, ker je odvisen od kraja bivanja. Prav tako pa mu botrujejo želje in preference iskalca stanovanja. Tisti, ki želijo živeti popolnoma sami, pa bodo že za garsonjero lahko odšteli tudi 400 ali več evrov mesečno.
Stanje, v katerem je stanovanje / soba / ležišče, kdo ga vzdržuje in kako
Zavedati se moramo, da je pri najemu treba plačati tudi t. i. varščino, ki se v primeru nepoškodovanega in ustrezno urejenega stanovanja vrne. Običajno sem šteje barvanje sten in temeljito čiščenje. Kaj pa narediti z vsemi “risi” na parketu in obrabljenimi stoli? Najbolje je, da v najem vzamete stanovanje, ki znake normalne rabe že kaže in si tako olajšate marsikatero tegobo, ki lahko nastane pri pogajanju z lastnikom ob izselitvi.
Res je, da bolj ko bo stanovanje že obrabljeno, manj ga bo treba paziti, pa vendar se moramo zavedati, da to ne pomeni, da ima najemodajalec pravico, da vam v najem da stanovanje pod mejo uporabnosti. Normalno rabljeno stanovanje ne pomeni, da imate skozi zaprta okna prepih ali da kotliček ves čas malo pušča ali da se voda pod tušem ne more regulirati. Niti ne pomeni, da ob prižigu dveh plošč štedilnika izpade varovalka ali da se vrata v vašo sobo - v primeru delitve stanovanja - ne morejo zakleniti. Zato pazite in opozorite lastnika, da napake, ki jih stanovanje ima, pred vašo vselitvijo odpravi.
Tako, zaenkrat smo si pogledali, kako se lotiti iskanja stanovanja in na kaj biti pozorni pri najemu. Že v sredo pa boste lahko prebrali drug del tega prispevka, v katerem vam bomo dali nekaj namigov, kje in kako stanovanje sploh iskati.
Comments