Koncentracija, fokus, osredotočenost so besede, ki jih v času stalnih digitalnih motenj v obliki sporočil, mail-ov res ne maramo poslušati. Saj se je vendar praktično nemogoče posvetiti le eni stvari naenkrat, pa naj bo še tako enostavna! Res je, če smo ves čas dosegljivi za druge, bomo težko kaj dosegli sami. Poleg tega pa v poplavi vseh informacij in podatkov s še večjo težavo prikličemo na dan vrlino osredotočenosti, s katero bi zbrali misli in jih usmerili v en cilj.
Ali sploh lahko kaj naredimo? Seveda lahko. Vprašanje je le, če smo dovolj vztrajni in trdno odločeni. Kajti vsako spreminjanje navad je zahteven proces, ki nam vzame veliko energije. Še posebej koncentracija. Saj gre za usmerjanje pozornosti v eno stvar, ki jo naj bi v tistem trenutku opravljali. Pa naj bo to sledenje snovi na predavanju, učenje doma ali pripravljanje raziskovalnih ter seminarskih nalog.
Kako lahko pridemo do boljše koncentracije?
Če smo še 15 let nazaj to enostavno dosegli na način, da smo zaprli vrata, je dandanes potrebno veliko več. Ugasniti telefone ali jih vsaj dati potiho in nekam na stran je ena bistvenih stvari, ki jo je redko kdo sploh sposoben narediti. A tudi če je, to ni zadnja ovira na poti do koncentracije. Ste kdaj opazili, da med učenjem namesto o temi študijskega gradiva pričnete razmišljati o neki drugi stvari? Na primer o tem, kako nepravično je, da se morate učiti nekaj, kar vas pa res ne zanima? Tudi s tem izgubljate pozornost, ki bi jo naj posvečali snovi.
Seveda, naši možgani delujejo tako, kot smo jih naučili. Po najkrajši poti do udobja in ugodja zadovoljitve najosnovnejših potreb. Brez naprezanja, (po)trpljenja ali truda. Čeprav bi lahko do študijskih let vse to že predelali in sprejeli, pa se vendar težko upremo tistemu malemu glasku, ki pravi: “Ne ukvarjaj se s tem, kar te dolgočasi, raje poišči kaj zabavnega.”
Pripravimo možgane na boljšo koncentracijo
Pravijo, da je tudi možgane mogoče trenirati. Če dlje ponavljamo isto, bodo na to navajeni in bo sčasoma lažje. Zato je dobro, da za začetek najdemo način, s katerim lahko ohranjamo koncentracijo dlje časa. Nekateri opazujejo svoj dih, drugi strmijo v točko pred seboj … terapevti pravijo, da so te metode primerne tudi za pripravo na t. i. “čuječnost”. Ne glede na namen vašega treninga osredotočenosti pa je bistveno, da to počnete redno. Le tako boste lahko počasi, a vztrajno prišli do dolgoročnega učinka. Vendar bo vredno. Ko bodo vaši možgani bolj vajeni ohranjanja pozornosti, bo tudi snov lažje šla v glavo.
Boste poskusili?
Comments